Joze-Povsic.com
Joze-Povsic.Com

EKO šola, Hydro Norway, Društva, Zveze, Poti

Obèane Obèine Trebnje in vse zainteresirane obvešèam, da po dogovoru z organizatorjem in glede na moj omejeni èas, strokovno predavam o varstvu okolja, zašèiti pitne vode in podtalnice, urejanju okolja in sicer:
- zašèita pitne vode kot osnovnega živila,
- zašèita podtalnice kot vira pitne vode,
- zašèita izvirov, rek in potokov,
- kaj se nevidnega dogaja in kaj lahko sami storimo za izboljšanje našega okolja,
- kaj je umetni vodni krog in kako nastane,
- zakaj moramo odpadne vode èistiti,
- kako hote ali nehote zastrupljamo sami sebe z nepravilnim ravnanjem z naravo,
- zakonodaja s podroèja varstva okolja, itd..
S slikami in grafi prikažem praktiène primere in dokaze iz stroke. V Obèini Trebnje predavam brezplaèno v popoldanskih ali veèernih urah. V Obèini Trebnje sem predaval že v razliènih krajih razliènim skupinam in v razliènih društvih. Udeležencem so predavanja interesantna in veèkrat izjavijo, da so o neki zadevi slišali prviè.

------------------------------------------

RIHPOVEC


Moje predavanje o varstvu okolja, zašèiti pitne vode in podtalnice, vinogradnikom in krajanom na Rihpovcu 2.7.2005.

Takole pa so èlani Društva za napredek Rihpovca zapisali v svoj Bilten št.5, ki je izšel v decembru 2005:

PREDAVANJE O VAROVANJU OKOLJA...
´´Kljub obilici drugega dela si je direktor Komunale Trebnje Jože Povšiè, univ.dipl.org., str.inž. vzel èas za predavanje èlanstvu o varovanju okolja, zašèiti pitne vode in podtalnice. Posamezne segmente nam je prikazal tudi na prosojnicah. Verjetno bi bilo prav, da bi taka predavanja potekala kar naprej, iz dneva v dan in to povsod. Mogoèe bi se potem le zavedli, da si žagamo vejo, na kateri sedimo. Na vasi veselo škropimo proti vsemu, tu in tam zažgemo avtomobilske gume....Posnetki, ki nam jih je prikazal predavatelj, so bili zelo zgovorini. Vsak posebej je govoril o malomarnem obnašanju in skrajno nespoštljivem odnosu do narave. Posledica je onesnažena zemlja in voda. Pogosto se sprašujemo zakaj je toliko najrazliènejših in to hudih obolenj? Najbrž je razlog tudi v problematiki o kateri je spregovoril predavatelj. Tudi mi smo se zamislili...´´

------------------------------------------

EKO ŠOLA VELIKI GABER


Moje predavanje o varstvu okolja, zašèiti pitne vode in podtalnice, uèencem in uèiteljem na EKO šoli v Velikem Gabru 21.4.2004


Z uèenci in uèitelji EKO šole Veliki Gaber ob prejemu EKO zastave 22.6.2004. Vzgoja in izobraževanje o varstvu okolja pri mladem rodu bosta v prihodnosti prinesla bistveno drugaèen odnos do našega življenskega okolja.

------------------------------------------

KOMENDA


Moje predavanje o varstvu okolja, zašèiti pitne vode in podtalnice, v Mostah pri Komendi leta 1996

------------------------------------------

MOJE DELO S HYDRO NORVEŠKA


Hydro Norway je najveèja norveška multinacionalna družba, ki zaposluje okoli 50.000 ljudi vseh vrst poklicev in profilov. Njene tovarne, naftne plošèadi, rudniki, hidroelektrarne, lastna ladijska flota in lastni helikopterji, biroji in inštituti so razpršeni po celem svetu. Z intenzivnim delom in iskanjem novih tehnologij in novih izzivov sem na podroèju prehrane rastlin in varstva okolja s to družbo uspešno sodeloval, tako na strokovnem kot trgovskem podroèju, najveè v letih od 1993 do 1999, ko smo z ladjami preko carinskega terminala v Luki Koper spravili na slovensko tržišèe do 20.000 ton blaga na leto. Kasneje proti letu 2000 se je Hydro preselil v Luko Ravenna v Italijo z željo, da bi šel tudi jaz z njimi. To se ni uresnièilo, ker sem se leta 2000 prijavil na prosto delovno mesto direktorja javnega podjetja Komunala Trebnje z željo, da se ustalim v svoji obèini. Še sedaj imam dobre poslovne prijatelje v Hydru, ki so zaposleni v birojih v Oslu na Norveškem in mi obèasno pomagajo z nasveti pri varstvu okolja, varstvu pitne vode in podtalnice. Slika zgoraj levo: moji pisarniški prostori na Gubèevi 11 v Trebnjem leta 1994.

------------------------------------------


Podpis pogodbe o poslovnem sodelovanju avgusta 1993 s Hydro Norveška preko terminala v Luki Koper. Od leve proti desni: Ger Vermeer, izvršni direktor Hydro,, Michael Lehfeldt, direktor Hydro za srednjo Evropo,, Jože Povšiè, direktor Piramida&Hydro Trebnje. Vedno, kadar sem šel na Norveško ali v kakšno drugo državo, sem v kovèku imel s seboj zastavico Slovenije in jo na uradnih pogovorih postavil pred seboj na mizo.

------------------------------------------


Pred mojimi pisarnami v Trebnjem, na Gubèevi cesti 11 leta 1993.

------------------------------------------


Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni avgusta 1993. Od leve proti desni: Michael Lehfeldt, Hydro Norway,, Jože Povšiè, Piramida&Hydro Trebnje,, Harvey Jones, Hydro Norway.

------------------------------------------


Obisk raziskovalke Inštituta Hydro Dülmen Nemèija Anke Kwast v Trebnjem, v mojih pisarniških prostorih v Trebnjem, septembra 1994.

------------------------------------------


Obisk slovenske strokovne delegacije z Biotehniške fakultete Ljubljana, Kmetijskega inštituta Slovenije in Fakultete za kmetijstvo Maribor v enem od inštitutov Hydro Norway, v letu 1996. Skrajno levo Jože Povšiè, skrajno desno Michael Lehfeldt Hydro. Hydro ima lastne raziskovalne inštitute na Norveškem in drugod po Evropi in svetu, iz katerih èrpajo znanje tudi slovenski strokovnjaki.

------------------------------------------


Uradna slovesna otvoritev carinskega terminala Hydro v Luki Koper 16.9.1994.


Na otvoritev terminala je bil poleg številnih drugih povabljen tudi takratni župan Obèine Trebnje Pungartnik z delegacijo iz Obèine Trebnje (glejte sliko zgoraj levo). Takrat je mene kot svojega rojaka, pohvalil za izredno podjetnost in sodelovanje s Hydro Norveška. Ko sem se leta 2000 prijavil na delovno mesto direktorja Komunale Trebnje, sem nehote in nevede posegel v njegovo interesno finanèno podroèje v javnem podjetju. V trenutku je obrnil hrbet in pokazal zobe. Je že vedel zakaj! Javna komunalna podjetja so bila znaèilne pralnice obèinskega denarja, kar so kasneje v Komunali Trebnje tudi ugotovili in dokazali revizorji Raèunskega sodišèa RS.

------------------------------------------


Sodelovanje med Hydro Norway in mojo družbo Piramida&Hydro Trebnje sta si avgusta 1996 na razstavnem prostoru na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni ogledala takratni predsednik Vlade RS dr. Janez Drnovšek in minister za kmetijstvo RS dr. Jože Osterc.

------------------------------------------


Sodelovanje med Hydro Norveška in menoj kot njenim predstavnikom v Sloveniji je bilo na Norveškem objavljeno v èasopisu Profil, v norveškem jeziku, dne 5.10.1994 in sicer na dveh celotnih notranjih straneh èasopisa.

------------------------------------------


Na ledeniku Svartisen v severnem polarnem krogu na Norveškem, junija 1995.
V bližini proti jugu v fjordu Glomfjord ima Hydro veliko tovarno dušika (nitrogen N, ki ga pridobiva iz zraka). V neposredni bližini, tudi v fjordu Glomfjord, ima Hydro velike ribogojnice lososov. Ob tem èasu je tu polarni dan, kar pomeni, da se veè mesecev sploh ne znoèi. Doživetja na ledeniku Svartisen (debelina ledu je v njegovi sredini po višini okoli 1 kilometer) in polarni dan, ko opolnoèi sije sonce in izgubiš obèutek za èas in spanje, ti ostanejo v trajnem spominu.

------------------------------------------


V severnem Norveškem morju sem imel leta 1995 priložnost loviti ribe. Tale polenovka je bila dolga 72 cm, kar je moj osebni rekord pri ulovu rib. V Norveškem morju je ogromno ribjega bogastva in ravno zaradi tega Norvežani nasprotujejo vstopu v Evropsko unijo, ker obstaja bojazen, da bi s tem to bogastvo izgubili.

------------------------------------------
------------------------------------------

MOJE DELO V KPD Dob pri Mirni


Kot vodja razvoja v Pohorje Mirna v KPD Dob pri Mirni, okoli leta 1986. Takrat smo razvijali gasilsko opremo vseh vrst po takratnem JUS standardu in nemškem DIN standardu. Takrat smo v Pohorju Mirna razvili gasilski top za montažo na vrh gasilskih vozil, ki je v delovanju prekašal celo nemškega.

------------------------------------------


Na športnih igrah penoloških delavcev okoli leta 1987 v Novi Gorici. Naša ekipa za vleko vrvi iz KPD Dob je bila dolgo let nepremagljiva, tako po Sloveniji kot v Obèini Trebnje. Poleg naše moèi je bila važna tudi tehnika, saj morajo biti stopala obeh nog vedno na ½floh½ na tleh, telesa pa postavljena pod kotom 45 stopinj.

----------------------------------------

DRUŠTVO ZA PRAVNO UREJENO OBÈINO TREBNJE
Gubèeva cesta 11
8210 TREBNJE


Jože Povšiè, predsednik Društva za pravno urejeno Obèino Trebnje

------------------------------------------

Društvo za pravno urejeno obèino Trebnje deluje na obmoèju Obèine Trebnje. Cilj društva je javno objavljanje in prepreèevanje nezakonitih dejanj, ki jih izvajajo javni funkcionarji in vsi tisti, ki upravljajo z javnim denarjem. Društvo deluje po potrebi, kadar nastopijo okolišèine, ko neki funkcionar ravna v nasprotju z veljavnimi zakoni in v nasprotju z interesi javnosti. Društvo ima svoj statut in je vpisano v register društev. Znak društva je oznaka za paragraf: §
Društvo za pravno urejeno obèino Trebnje ima zagotovo najveèji arhiv v Obèini Trebnje, vseh mogoèih dokumentov, ki dokazujejo in obremenjujejo posamezne funkcionarje in odgovorne na javnih funkcijah, ki so dokazano delovali nezakonito. Dokumente ima društvo shranjene na takem mestu, da ni možno njihovo unièenje.

------------------------------------------


V Državnem zboru RS v oktobru 2003, ko smo z vodstvom Državnega zbora in Komisijo za nadzor proraèuna in drugih javnih financ prepreèevali nezakonitosti, ki so se dogajale v Obèini Trebnje in v Javnem podjetju Komunala Trebnje pod prejšnjo upravo

------------------------------------------
VINOGRADNIŠKO TURISTIÈNO DRUŠTVO TREBELNO
Trebelno 12
8231 TREBELNO


Jože Povšiè v slavnostni uniformi Vinogradniško turistiènega društva Trebelno.

------------------------------------------


Moj nagovor na Sreèanju krajanov Trebelnega, 4.9.2005

------------------------------------------


Ohranimo vinogradniško tradicijo naših prednikov! Uporabljajmo naravne materiale, kot so npr. les, keramika, steklo! Reber 13.2.2005, foto Jože Povšiè.

------------------------------------------


Slavnostna saditev potomke najstarejše trte na svetu pri kapelici sv. Urbana, zavetnika vinogradnikov, v Vinskem vrhu pri Trebelnem, dne 25.5.2002. Od leve proti desni: Zvone Kotnik, VTD Trebelno (bere deklaracijo o stari trti),, Alojzij Uran, takratni škof in sedanji metropolit,, mag. Tone Zafošnik mestni vinièar Maribor ,, Jože Protner, podžupan Mestne Obèine Maribor,, Jože Povšiè, predsednik Vinogradniško turistiènega društva Trebelno.
Potomko stare trte žametne èrnine iz Lenta v Mariboru smo dobili po zaslugi kapelice sv. Urbana, ki je zavetnik vinogradnikov. Za Obèino Trebnje sem pripravil elaborat o Vinskem vrhu in o kapelici sv. Urbana, ki ga je Obèina Trebnje poslala Mestni obèini Maribor. Potomka stare trte v Vinskem vrhu je namreè last Obèine Trebnje, naše društvo pa jo ima v upravljanju in negi.

------------------------------------------


Obèni zbor Vinogradniško turistiènega društva Trebelno, marec 2002

------------------------------------------


Moj govor zbranim na otvoritvi kapelice na Urbanovi pohodni poti, v Jerengi pri Èužnji vasi 15.8.2004. Kapelico je blagoslovil župnik Župnije Trebelno Janez Novak.

------------------------------------------


S cvièkovo princeso Eriko Avgustinèiè sva v Vinskem vrhu slovesno obrezala potomko najstarejše trte na svetu, 27.3.2004.

------------------------------------------


Obisk cvièkove princese Erike Avgustinèiè v Vinskem vrhu, 27.3.2004. Z Eriko sva skupaj obrezala potomko najstarejše trte na svetu. Z našimi harmonikarji in konjeniki z zapravljivèki smo ji pripravili lepo dobrodošlico.

------------------------------------------


S cvièkovo princeso in kraljico cvièka na slovesni rezi potomke najstarejše trte na svetu, v Vinskem vrhu 2.4.2005

------------------------------------------


Obisk župana Obèine Mirna peè g. Zvoneta Laha v Vinskem vrhu, na slovesni rezi potomke najstarejše trte, 2.4.2005. Zvone Lah je bil v tem èasu tudi predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske.

------------------------------------------


½Veste punce, dva deci cvièka na dan, odžene zdravnika stran!½. Vinski vrh 2.4.2005

------------------------------------------


Slovesna Martinova trgatev potomke najstarejše trte na svetu v Vinskem vrhu 4.11.2004. Trta žametna èrnina je drugo leto po saditvi obrodila 2,10 kg lepih grozdov. Te podatke tudi pošljemo na mestno obèino Maribor, kjer spremljajo vse potomke najstarejše trte na svetu, ki raste na Lentu v Mariboru. Grozdje smo sprešali z mini prešo, sok smo popili, tropine pa namoèili v žganje iz katerega je nastal okusen liker.

------------------------------------------


Harmonikarji Vinogradniško turistiènega društva Trebelno, v Vinskem vrhu 27.3.2004. Harmonikarji imajo lepe društvene uniforme in veèkrat skupaj vadijo in negujejo lepo domaèo pesem. Veè harmonik skupaj nam prièara èudovite zvoke. Nastopili so že na veè krajih in prireditvah in navdušili gledalce in poslušalce.

------------------------------------------


Sonèni zahod, Vinski vrh, potomka najstarejše trte na svetu, 7.10.2004, foto Jože Povšiè

------------------------------------------


Moj pozdrav udeležencem Cvièkarije, v Kostanjevici na Krki, 30.5.2004. Naši vinogradniki dosegajo na Cvièkariji lepe rezultate za kvaliteto pridelanih vin, predvsem cvièka, iz vinskih goric Trebelnega. Prejeli smo že veliko zlatih in srebrnih medalj, diplom in priznanj.

------------------------------------------


Urbanova konjenica Vinogradniško turistiènega društva Trebelno, v Štatenberku na ½žegnanju½ pri cerkvi sv. Martina, 14.11.2004. Èlani Urbanove konjenice imajo lepe uniforme s èrnimi klobuki.

------------------------------------------


Obisk Šentjernejske konjenice iz Šentjerneja na Trebelnem, v dolini Radulje 4.9.2004. Jaz sem drugi z desne. Šentjernejska konjenica ima dolgo tradicijo in od vodstva konjenice smo se marsikaj nauèili.

------------------------------------------


Obisk Šentjernejske konjenice iz Šentjerneja na Trebelnem, v dolini Radulje 4.9.2004.

------------------------------------------

Zveza ekoloških gibanj Slovenije - ZEG
Kardeljeva plošèad 1
1000 LJUBLJANA
Predsednik: Karel Lipiè, univ.dipl.ing.

------------------------------------------



Zveza ekoloških gibanj Slovenije - ZEG združuje 48 okoljskih društev in zavodov po celotni Sloveniji, ki šteje preko 3000 okoljsko odgovornih in ozavešèenih ljudi. Zavzemamo se za rešitev problemov, ki nastajajo ob onesnaževanju zraka in pitne vode, smo zagovorniki uporabe okolju prijaznih oblik energije ter predvsem stremimo k vzpodbujanju zavedanja o okoljski problematiki vseh Slovencev. V Sloveniji je ZEG pobudnica in organizatorka številnih okoljskih projektov na podroèju kvalitete življenja in bivanja, varstva okolja in duhovnosti.

Aktivno okoljevarstveno delovanje Zveze ekoloških gibanj Slovenije vsebuje izvedbo delavnic in strokovnih posvetov na temo varstva okolja, redna sreèanja društev in zavodov, organizacija ekoloških akcij in prireditev ter Ekološke patrulje na terenu, organizacijo ekoloških taborov, ozavešèanje in izobraževanje ljudi o okoljski problematiki, izdajanje ekoloških publikacij in revije OKOLJE v elektronski obliki, posredovanje informacij in pomoè civilnim iniciativam pred škodljivimi posegi v okolje, predstavitev našega delovanja na sejmih po Sloveniji in v tujini.

------------------------------------------

Vinogradniško turistièno društvo Trebelno
URBANOVA POHODNA POT

Urbanova pohodna pot poteka po slikovitih vinskih goricah, grièih, dolinah in gozdovih osrednje Dolenjske. Pot je dolga okoli 25 km. Pot priène v Rodinah pri Trebnjem pri stari vinski preši in gre po lepi vinski gorici Gradišèe (varianta Stara gora, zidanica Opara) do Blatnega klanca. Iz smeri Debenec se prikljuèi krak Urbanove poti od kapelice na Stanu pod Debencem preko vinske gorice Debenec, kjer je koèa za okrepèanje. Oba kraka se sreèata v lepem gozdu Blatni klanec. Pot nadaljuje skozi Zabukovje do Trigonometriène geodetske toèke Zglavnica (Piramida Vrh). Od tu je v lepem vremenu neverjetno lep razgled po celi Sloveniji. Pot nadaljuje skozi vas Vrh in gorico Èilpah do križišèa v Èešnjicah in gre skozi vinsko gorico Reber v gorico Vinski vrh. V Vinskem vrhu je znamenita kapelica Sv. Urbana, zavetnika vinogradnikov iz leta 1702. Ob kapelici je posajena potomka najstarejše trte na svetu, žametna èrnina iz Lenta v Mariboru. Urbanova pot se nato spusti do Štatenberka, kjer pridemo do cerkve drugega vinskega patrona Sv. Martina. V Štatenberku (zaselek Lahko) je èudovit kmeèki muzej pri Stanetu Florjanèièu. Pot nadaljuje po èudoviti dolini Krajinskega parka Radulja do Španovega mostu. Tu še vedno meljeta stara mlina pri Jaklu in pri Slaku. Nato pridemo skozi Mirno vas do Turistiène kmetije Lamovšek, kjer se lahko okrepèate in popijete dober cvièek. Pot gre naprej skozi vinske gorice Padež, Zapadeži in Jerenga do razvalin gradu Klevevž in nato skozi Šmarjeto do èudovitih Šmarjeških Toplic, kjer je zakljuèek ali pa zaèetek Urbanove pohodne poti. Pa sreèno pot!

------------------------------------------


Urbanova pohodna pot, orientacijske toèke

------------------------------------------


Otvoritev 25 km dolge Urbanove pohodne poti, ki poteka od Rodin pri Trebnjem, skozi Vinski vrh do Šmarjeških Toplic, dne 25.5.2002. Levo Jože Povšiè, predsednik VTD Trebelno,, desno Alojzij Metelko, kot predstavnik Obèine Trebnje in Društva vinogradnikov Trebnje.

------------------------------------------


Pohod po Urbanovi pohodni poti, maj 2003, na Trigonometrièni razgledni toèki Zglavnica je bil postanek z okrepèili.

------------------------------------------


Pohod po Urbanovi pohodni poti, Španov most ob Radulji 23.5.2004

------------------------------------------


Pohod po Urbanovi pohodni poti, Urbanova konjenica Trebelno, Roje ob Radulji 23.5.2004

------------------------------------------

Trigonometrièna razgledna geodetska toèka Zglavnica, Vrh pri Trebelnem. Od te toèke na Urbanovi pohodni poti je v lepem vremenu èudovit razgled Slovenije na vse štiri strani. Vidijo se: Julijske Alpe s Triglavom, Savinjske Alpe, Kum, Boè, Gorjanci, Snežnik, pa tudi Sljeme in Klek na Hrvaškem.

------------------------------------------


Urbanova pohodna pot je markirana z Urbanovim trojnim križem ali s smerokazi Urbanova pot.

------------------------------------------


Pohod po Urbanovi poti, 23.5.2004. Zakljuèek v Vinskem vrhu, ob kapelici sv. Urbana in ob potomki najstarejše trte na svetu, žametni èrnini z Lenta v Mariboru.

------------------------------------------

Avtor: GLAS Trebnje | 11-08-2014



Copyright © by Joze-Povsic.Com
čćžšđČĆŽŠĐ test